Hello Life!

Gong

Juuhuuu! Veste vesel sem. Zadal sm si nek izziv, ki mogoče ni lih simpl in me na momente stisne kako bo šlo skoz ampak vsaj včeri je ratal. Včeri sem namreč prvič obiskal glasbeno kopel z gongi, tibetanskimi posodami in ogromno školjko🙂

Tko je namreč, vsake toliko časa (recimo tedensko) s prijateljem sodelujeva s humanitarno organizacijo Food for Life, ki razdeljuje hrano darovano Krishni, brezdomcem in varnim hišam na svetovnem nivoju, veja te organizacije pa je tudi v Sloveniji. No, in koordinator te veje, Mukunda, ima vedno kakšno zanimivo idejo in včeraj se je manifestirala kot glasbena kopel. Ker je Mukunda nepopravljiv zamujalec na vse vrste dogodkov in sestankov, tud tu nismo bili točni. Ko smo prišli v ambientalno osvetljeno sobo, smo pograbili vsak svojo deko, se ulegl na preostala mesta, zaprli oči in se prepustili vibracijam, ki so prevevale naše ume, fizična telesa in tudi tista bolj subtilna. Takih zvokov še nisem slišal ali doživel, glasbene vibracije pa sem čutil zgolj na kakšnem glasnejšem in z decibeli bolj podkrepljenem koncertu – če sem se že lih znajdu pred zvočnikom. Tu pa sem imel občutek, da so vibracije napolnine celo sobo do zadnje mišje luknje, da je tako dejansko nastala kopel. In to kakšna! Nekak sem si predstavljal da je nekdo veliki hadronski trkalnik delcev prekalibriral, da je postal glasbeni inštrument, ki je sposoben utekočiniti mojo zavest. Počutil sem se kot da mi je ta tekočina napolnina možgansko skorjo in se v njej pretakala kot v eni navadni zidarski libeli in me poskušala uravnotežiti. Kar ji je, po mojem mnenju, tud uspel. Med “komadi” je gong mojstrica izvajala zanimive intermezze z prodornimi zveni, razpršenimi zvoki tibetanskih posod in glasbila, ki je posnemalo kapljanje vode. Po pou ure “maseranja” sm se počutu nekje med opicami iz Vesoljske odiseje 2012 in astronavtom, ki ga je odnesl z vesoljske postaje MIR – vse ob spremljavi glasbe, ki je v tem primeru prevzela vlogo zunanjega Opazovalca/Vodnika in se povezala s tistim notranjim, tihim in po krivici pogosto zapostavljenim.

Ob koncu, ko smo se začeli prebujati sem se počutil oguljufanega. Da res, dogajali so se razni občutki, tudi novi a primerljivi s tistimi, ki jih ponudijo tudi razne droge. In že sem se namenil bit razočaran nad celotno izkušnjo, ko sem sam pri sebi opazil zanimivo stopnjo miru, sproščenosti in jebivetrstva…in ostal sem brez besed. Enostavno nisem imel kaj povedati in tudi nisem želel. Samo obstajal sem, živel, bil in se nasmihal kot nabolj zadet človek na Zemlji😀 Zakon in oh in sploh🙂 Na koncu pa je tistih par, k so še mal ostal doživel še poseben sladkiš – čiščenje z morsko školjko – valda sm pozabu prašat kako se imenuje. Bla je skor za mojo glavo velika in zvok k ga je oddajala, k je mostrica pihala vanjo je imel podobne efekte k poprej gongi le še močnejše – dejansko sem začutu, kot da bi neke luske napačnih prepričanj odpadle in me pustile osvobojenega, zvedavega in hudomušnega ter osredotočenega, kar je pozneje na parkirišču pripeljalo do sklepnega krika nekam v neznano: “HELLO LIFE!!!”

P.S. – obljubljene so mi tud slike in k se obljuba izpolni, jih boste zagledal🙂


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s