Pr’ Špelc’

Včer sm biu prvič pr Špelci doma 🙂 Že neki cajta sva se dopisvala na FB-ju, da se pa ja mormo kej dobit, ker je minil že ornk časa in ker sm jest iz Logatca in ona iz Rovt in to spet ni toook deleč sm se odloču da grem kr peš. Ne rečem, da je bla to moja edina opcija, je bla pa zih najbolj oboževana. Od Poletnega sprehoda naprej sem nekako odvisen od hoje in izkoristim vsako priložnost, da grem peš čimdlje. In sm šu. Dan je biu vsi veste kakšen – ustvarjen za bit zuni. K sm se ob enih odpravu je blo lih prov toplo in lih prov je pihal in pot je bla lih prov neznana, da mi je omogočila parvmomentov ko sm se počutu kot raziskovalci izvira reke Nil 🙂 Še posebej pot od Sv. Treh kraljev naprej, ki konstantno ponuja pogled na naše prelepe, s soncem obsijane Alpe, s Triglavom kot glavnim carjem 🙂

Anyway, hojo na stran, point je, da sm biu prvič pr Špelci. Njeno hišo (oziroma ceu “kompleks”, kt sm ga krstu) sm sicr že vidu od zuni, včer pa me je njena skuštrana glava iz balkonskih vrat usmerla na spredna vrata, nakar sm vstopu v neverjetno lepo, toplo hišo kjer sem se počutu tko domače, da mi je blo že kr nerodn glede na to da sm biu prvič 🙂 hihi, u glavnem, Špelca mi je razkazala kuhno u kateri sva naredla čaj, se povzpela do njene nove sobe, ki, mimgrede, z živimi barvami, eteričnim vonjem, svečami, nedokončanim puzzlom na tleh, kavčem, karticami iz korzike, znamkami, raznoraznimi kamni in še nedokončano knjižno polico v enem združuje, spalnico, dnevno sobo in tempelj 🙂 lušno 😀

Vsak s svojim čajem v roki sva zavila v prostor za sosednimi vrati, ki se je raztezal v podstreho, kjer je že biu naštiman “kadilski kotiček” kjer sva se usedla, navila vsak svoj tobak, spila požirk čaja in začelo čajanko, ob kateri sva debaterala o letu 2012, tranceu, Jakobovi poti, drogah takih in onakih, festivalu Ozora, Hare Krishni – u glavnem o stvareh k nama dogajajo, so nama dogajale al nama pa mogoč še bojo.

Intermezzo za jogurt…

Čez ne vem kolk časa sta se nama prdružla še Martin pa Rok, slednji je Špelo prekrstil v Polono, ker Rok pač to pogosto počne, hihi. No, par debat je padl pol še v skupnem duhu štirih, na mizi se je znajdl še več čaja in pa piškoti, na stolu brez blazine pa knjigi, ki sva si ju z Martinom izposodla v Špelini knjižnici 😀 In čeprov me je precej mikal se z Martinom in Rokom enostavno z avtom odpelat dam, sem se vseen pravilno odloču, da se  na pot do svoje postelje podampeš. Nebo je blo jasno, luna pa mi je razsvetljevala zvezdno nebo in celotno pot do doma, da sem lučko, ki mi jo je posodla uporabu zgolj zato, da sem bil na glavni cesti bolj opazen za promet. Vseskp se je zaklučl tko, da sm po vseh pogovorih o kozmičnih povezah, Špelco ponovno sreču u Logatcu, ko se je lih odpravlala v Idrijo, ji vrnu lučko, ki bi jo dons sicer rabu…ampak to pa je že zgodba za jutrišnji prvič 🙂


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s