Sans titre #3

“A smem sam prašat, kašna je tale mašina?” je zavpil za mano, lih k sm šu mim njega in sm razmišlu, da me zna tak tip napizdit, ker ne pojem naših slovenskih pesmi ampak angleške k jih noben ne razume. Mal sm se zdrznu in se že hotu začet neki zgovarjat, k mi je le prpelal da je fokus padu na Zenitov fotoaparat k sm ga nosu čez rame: “Ja, Zenit je,” sm se nasmeju. “A to je ta, ruski, ne?” in pokimal v znak, da ga je samo to zanimal in da je pogovora več al mejn konc. Sam se nism pustu, ker je blo Prvič, da sm s tem človekom spregovoru. Bil je praktično moj sosed v blokovskem naselju in zmer se mi je zdel zanimiv in vedno sem mel občutek, da bi se loh midva kr kej pomenla. Pa se je vedno tako na hitro odpeljal s svojo petko, polepljeno s hippy rožc’ami. In ker sem meu na fotoaparatu sam še tri al šter slike do konca filma in ker je bla prložnost, sm ga  prašu če ga loh slikam. “Jah, kaj boš zdej mene sliku,” se je zgovarju medtem, ko je že nastavlu obraz sončnim žarkom, da se pokaže njegova lepša stran, hihi🙂 Ker sva mela lih isto smer sva izmenjala še par frazic in vse skp je postajal že men mal mučno, ker je blo očitno, da se ne bo neki ful potrudu, četudi sm biu jest ful za in nama je pol hvala bogu nasprot pršla neka njegova znanka, s katero je nadaljeval pogovor, jest pa sm nadaljeval svojo pot. Naslednič k ga vidim, mu bom, upam, loh podaril njegovo sliko in ga prašu kako mu je ime🙂


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s