Ja no, pa kaj…

Ja no, pa kaj,

saj so samo ljudje.

povedal si jim svoje,

kar jim gre.

V soboto sem se s tole pesmijo Prvič spoznal z Rokovo poezijo🙂 Že večkrat mi je omenil, da piše in že večkrat sva se o poeziji tud pogovarjala, n’kol nama pa očitno še ni pršl na misu, da bi si jo tud delila🙂 Do tega sobotnega večera, kjer je bilo nekak neizogibno, saj smo Zeleni oblaki mel en literani večer sam za nas – brez publike. Vsak je prebral neki svojga in tko je pršu na vrsto tud Rok in me presenetil in pognal kocine po konc s tole pesmijo, ki jo je tud mojstrsko interpreteru in ob kateri sem pravzaprav začutu kaj se prav bit pesnik – žvet in dihat poezijo, na kar sem, morm priznat kr mal pozabu v teh letih ustvarjanja, za karj se ti, Rok, tudi na medmrežju iz srca zahvaljujem😀


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s