Vesela lekarna

Uff, po statistikah sodeč sem spet mal zaspal s tem blogom, moram pa rečt da se ni zgodilo nič objektivno posebnega, razen malih darilc, ki mi jih pošilja življenje kot so pogovori z enim prijateljem in glasno smejanje z drugim o tem kako se nama bo zmešalo😀

No pa vseeno je bilo par stvari Prvič. Najprej to, da v lekarni prodajajo zobne ščetke. (?) In prav v tej lekarni me je Tomaž opozoril na posebno sobo, ki je bila prirejena kot muzej/spomin na lekarne iz preteklosti. Ker sem že na splošno bolj nenaklonjen novodobnim izumom in ureditvam (ker, roko na srce, večina izmed njih ne deluje in predvsem škoduje kvaliteti bivanja), je bila ta soba pravi oddih, oltar civilizaciji v pravem pomenu. Na velikih, temnih lesenih omarah starinskega videza so stale druga poleg druge steklenice in stekleničke, glaži in umetelno narejene lončene posode, belo pobarvane, na katerih je bilo z lepo, kaligrafsko pisavo napisano ime zelišča oz. snovi. Omare so imele tudi majhne predalčke na katerih so bila prav tako izpisana imena (škoda ker ni blo nč not) in vse skupaj je delovalo neverjetno ljubko in osebno, človeško. No, pa saj se ne morem pritoževati nad našo lekarno. Vseeno je locirana sredi našega malega Logatca in ji ves ta kurčev “napredek” še ni prišel povsem do živega, je pa vseeno po malem okužena z marketingom. Kaj čemo, tako je, pustmo scat. V tejle sobici, pa sem si brez težav predstavljal prijazno lekarnarico, ki te prijazno pozdravi (kako pa, če pa je cela zadeta od vseh vonjav špirita :P), te povpraša o počutju o katerem dejansko želi slišati, ti prisluhne, ti ji poveš kaj te teži in ona ti glede na to predpiše zdravilo, mogoče ge pred tabo celo nameša in ti je dano opazovati celoten proces, primakne kšn štamprle, ker je zunaj tko svinjsko mraz in veselo se zimi pohahljata v zobe. V tem trenutku v Veselo lekarno (tako pravi izvesek na nadstrešku) vstopi sosed  s katerim je sicer trenutno fizično vse v redu, vendar pa včasih pregloboko pogleda v kozarec. Pove da vaju je zagledal skozi izložbo, da ima ravno pri sebi izvrstno domačo slivovko in da jo z veseljem podeli dvema dobrima človekoma, ker je pač tako svinjsko mraz. Z lekarnarico se spogledata in že so na mizi trije kozarčki, ki jih sosed prešerno napolni do roba in čez in kaj kmalu se vsi trije znajdete v zabavnem in veselem zanimanju za različne zvarke, ki bi jih taka dobro založena lekarna lahko sproducirala. In kot se v takem stanju kaj rado zgodi, da je nekdo vedno malce preveč vesel in prevrne velik kozarec z metilnim alkoholom, ki prostor prijetno odišavi še za naslednji teden, saj pri tem mrazu vendarle ne gre da bi odpirali okna.  No saj razumete, domišljija je imela v preteklosti v vsakdanjosti več veljave , se mi zdi – maybe that’s just me.

Včeraj, na rosjtni dan moje mame, pa sva se z Martinom ponovno znašla v družbi ljudi, ki radi žurajo na duhoven način. Prireditev se imenuje Yoga is Music, je v našem prostoru kolikor mi je znano edinstvena – na pravzaprav mi dol visi če je. Zadeva je fenomenalna a bi o njej kaj več napisal pod rubriko Dogodavščine, ki jo bom dodal, ko bom imel več volje, ker kot se izkaže je bloh kar zamudna zadeva, sploh če bi hotel opisati vsaj 50% stvari, ki se mi pletejo po glavi ali se mi zdijo vredne omembe. Zaenkrat naj samo omenim, da sem Prvič imel čast spoznati Sacinandano Swamija in z jim spregovoriti par besed. Tip je res svet, njegova energija pa je taka, da bi se človk kr zajebaval in hahljal, vozil s klesom in hodu na sladoled, ki bi se stopil, ker bi se popolnoma potopili v transcendentalne pogovore.


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s