BS

Ma kera banalnost je ta naša civilizacija! Oh Moj Bog! Še nikol mi ni blo to tok očitno kt na včerajšnjem sprehodu. O fak! Tkole hodim proti svoji preljubi Cuntovi grapi in ker so lih pršli topli dnevi iz vej leti moker in težak sneg, ki me je fuknu ven iz lastne glave in me prisilu, da sem opazil lepote v sebi in okrog sebe. Opazil pa sem da z padajočim snegom, šumenjem dreves, potoka, petje ptičev in zvokom lastnih korakov ustvarjamo neverjetn šundr. In začutil sem utrip…utrip podoben mestnemu…vendar…neprimerno boljši. Da, sredi globoke šume sem doživel mestni utrip…ampak, tak, pozitiven, zdravilen. Imelo me je, da bi vedel kateri ptič poje to pesem, ne pa uboj tistega, ki je izumil avto. Imelo me je piti iz potoka, ne pa zavoljo previdnosti kupiti ustekleničeno vodo. Imelo me je brez prestanka hoditi po zasnežem makadamu, ne pa čakati na trolo, ker me noge bole od asfalta. Imelo me je plezati na drevo, ne pa razbiti luč na semaforju. Imelo me je ustaviti se in opazovati, vonjati, ne pa bežati v svojo betonsko luknjo v svoje umetne odnose na FB-ju. Naredil sem snežaka, za katerega sem vedel, da bo čez en teden ravno tako bel kot je bil včeraj… In potem se ugotovil kako…ne bom rekel neumna…slepa bitja smo ljudje. Res, da si zato nismo povsem sami krivi, smo pa krivi, da taki ostajamo. In resno sem se vprašal, zakaj je človeštvo sploh začelo graditi mesta na ta način. Hočem reči, asfalt, beton, železo in popolnoma zgrešena ureditev načina življenja. Mogoče se vsi ne zavedate kaj smo pravzaprav storili…Popolni naravni sistem iz katerega smo rojeni in je naš Oče in naša Mama smo zavrgli. Spokali v dom za upokojence, kjer zanje skrbijo ljudje, ki jih sploh ne poznamo in bi verjetno fasal živčnga, če bi mogl bit z njimi pet min na kavi. Karkol, zavrnil smo ta sistem in ustvaril svojega…ki je porazen in ne funkcionira. Debilno. Mislem, a vi to doživljate? A resnično čutite kaj pišem? Al si samo mislete, ja, ja sej vem, sej razumem, ne mi govort? Še bolj debilna je misel, da bo pa ta sistem nekega dne vendarle uspel, s svežimi voditelji, mladimi politiki, s pravilnimi zakoni, ureditvami, omejitvami in popravki. Ni govora! To pa zato, ker je vsak nov zakon praska na površini. Naša bolana ideja ločenosti ostaja tam kjer je. Povejte mi, kaj je lažje. Ustvariti nekaj kar sploh ne obstaja in nima obstoja, kar se bo slej ko prej podrlo? Nekaj kar ljudi dela nesrečne, med njimi dela razlike in jim postavlja omejitve? Sistem, ki jemlje življenje, ne daje pa ničesar kar bi imelo resnično vrednosti? Računalniki, avtomobili, Big Brotherji, Kmetije, IPodi, Metelkova, Kino Šiška, vino, trava, ekstazi, bla, bla, bla so same minljive stvari, ki imajo tolikšno sposobnost osrečevanja kot ga ima pečen kremenatlc za kravo. Sistem ki gradi in gradi in se trudi ter vso svojo energijo porabi samo zato, da prepriča druge in na koncu samega sebe, da je resničen? Ki mora za svoj obstoj in svojo požrešnost ubiti bitje, ki mu je dalo življenje? Yeah…sounds legit. Al je mogoče lažje se mal ustavit in si skušat odpret oči za naravne zakone, ki so popolni in obstajajo že od Velikega poka dalje? Si vzet vsak dan vsaj pou urce za obisk bližnjega gozda in ga probat, no, spoznat. Tko kot spoznavaš, starše, prijatelje, ženo, moža. Je treba met odnos, kej skupej doživet, it skoz lepe cajte in pizdarije. Kako boš neki ljubil, če tega ne poznaš?

Torej, kaj bi bil point tega pisanja? Da smo ljudje nespametni, pa ne zato ker smo slepi ampak ker v tem vztrajamo. V tem vztrajamo pa zato, ker se drugih opcij ne zavedamo, ali pa jih poznamo, pa se jih bojimo, jih ignoriramo etc… Popoln družbeni sistem že obstaja, temelji na ljubezni, sreči, svobodi in ne na strahu, omejitvah in nesreči. Prvi je resničen, večen, drugi pa obstaja samo v naših bolnih glavah. Kar potrebujemo za srečo že obstaja in se ne rabimo izmišljevati novih stvari in pravil, ki nas samo vedno bolj vpenjajo v okove, “a prison for our mind”.

Hm, verjetno so ljudje, ki bojo tole bral in bojo rekl, pa kaj nam ta govori? Sej to je vse logično! S tem se popolnoma strinjam. Obstaja pa ena velika razlika. Eno je to razumeti, intelektualno, povsem drugo pa to občutiti, pustiti, da ti prežame, srce, um in telo v neverjetni ekstazi, ki jo lahko ponudi samo Realnost. Nekaj česar Svarnost ne zmore.


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s