Love, Light & Magic

Razumem, da delas v shopping centru in da ti delodajalc ne omogoc nit tega, da se mas kje preoblect in to nardis v WC-ju. Ampak, da dejansko puscas gate da oblezijo za skoljko…Veckra…Razlicne. Pa niti ne slabe gate…se kar ciste. Kam tole sploh pelje? Pojma nimam.

Kam to vodi, kam to pelje? Kje da fak sploh je ta dom? Pravjo, da tam kjer je srce. Ne vem, moje srce je v prsnem kosu, tako da sem pravzaprav neprestano doma…sploh nimam izbire, bi clovek dejal🙂 Sanje pa ocitno nikoli ne umrejo, neglede na to koliko jih zelis pozabit, pokopat, prekrit, se skonformirat in prilagodit se tako butastim zahtevam, ki jih danasnje okolje jemlje za svete. In glede na lastna opazovanja in nekatere namige iz svetih knjig, bi rekel, da je tale mesa zeljna civilizacija obticala ravno nekje med lovom na carovnice, rablji in desetninami. Razlika je samo ta, da lahko vse skupaj spremljamo in k temu prispevamo preko pametnih telefonov in racunalnikov ter se do tja pripeljemo z avtom, kolesom, letalom, vlakom, ladjo, rikso ali pa pes. Kar je v teh casih pravzaprav napredno in dolgorocno gledano sovpada z necim kar smo vsaj nekoc poznali – zdrava kmecka pamet.

No kakorkoli, Sanje so pac Sanje. Kot ogenj lahko ugasnejo, a tlijo v vecnosti. Ce pa nehajo tleti, se enostavno spremenijo v pepel in ob pravem casu iz njega vstanejo kot Feniks, razprostejo krila, da vanje lahko kot v jadra zajamejo veselje, pozitivo in Priloznost. In tistemu, ki jih zeli pozabiti povzroci nemalo problemov. Sanje so pac Sanje in nimas kaj. To je  unikatna misija, ki jo samo vi lahko opravite na vas neverjetni nacin. Ce se enostavno sprijaznite z njimi in jih zivite. Zivite! Ne samo sanjarite!

“Zivis ali si samo se ziva?” sem nekoc v srednji soli prebral na platnici sosolkinega zvezka. Mislim, da je spodaj pisalo tudi Ciril Zlobec – ne me pa za besedo. Dovolj mocna izjava, ki mi vsake toliko casa pozuga s prstom, ces, je to res tvoje Zivljenje? Je to res to kaj ti narekuje Srce, ali je zgolj izbira Strahu? Seveda imam tudi jaz Sanje. Vsak jih ima. Ampak nekateri (ali pa vecina) tega spoh ne vedo. In za ostalo se mi pravzaprav sladko malo… kaj naj bi in kaj se od mene pricakuje. Bit srecen ni tezko, je pa to tezko dan na dan vzdrzevat, se posebej ce so okoli tebe ljudje, ki so ti zavistni. Samo svoji poti je treba sledit. In ni se treba bat materialnih nevsecnosti, saj vam na vasi poti Srece sledijo kot senca (tudi ce sonce sije zgolj v vasem srcu).

In zakaj vse to pisem? Ker se naslednjo nedeljo konca tale Calendar Club maraton, ki pred mano postavlja vprasanje: “Kaj pa zdaj?” In odgovorim mu lahko samo: “Nimam pojma…mislem…to je sele nasldenjo nedeljo! A ves kolk enih stvari se lahko zgodi do takrat?”


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s