Nekaj malega o Intro / Ekstra.

Glede na to, da pišem blog, rad kakšnega tudi preberem. Če je dober, seveda. Tale mi je prav luštkan – http://frutina.wordpress.com/. Danes je bilo govora o introvertiranosti. Sm želel komentirat, pa sem se potem odločil, da bom napravil post in malce razširil temo, ker mi rata operirat v obeh sistemih.

Torej, moje mnenje je, da smo ljudje po naravi ekstrovertirani. Da sem povsem natančen, niti ne verjamem v to razdelitev. Radi se izražamo in to je to. Nekako se moramo. Če kot medij za svoje občutke ne uporabim govorjenih besed, namesto tega uporabim pisane. Ali pa vzamem svinčnik in to narišem. Še najraje zaplešem. Misli, občutki in vse to, so energetski naboji, ki se, ali izrazijo v takšni in drugačni obliki ali pa to energija uporabimo za hrano “višjim” procesom (kontemplacija in razmišljanje o tem in onem). Gre se torej za energijo in kako se jo odločimo uporabiti.

Ljudje smo vse v vsem, da pa ni dolgčas, določene lastnosti pri posameznikih dominirajo kar rezultira v raznolikosti Vesolja. Na koncu koncev ugotoviš, da v določenih območjih razmišljanja in dejavnostih lažje, uspešneje funkcioniraš ter se ustališ v specifičnem osebnostem vzorcu, ki te izobrazi. Narava vseh stvari so prednosti in pomankljivosti. Nič drugače ni s psihološkimi procesi in njihovimi posledicami – osebnostmi. Medtem, ko je Ferrari lep in hiter, ga za it v gozd ni čez Lado Nivo. Pri osebnostnih vzorcih je podobno, le da so prilagodljivi, upogljivi, gnetljivi in se da z njimi operirat in manipulirat po vaših željah. Pravzaprav so še najbolj podobni računalniškim programov, ki se razlikujejo po namembnosti. Težava pri ljudeh je ta, da želimo fotografije iz dopusta urejat z Wordom.

Sedaj pa takole. Glede na to, da so to bolj ali manj vaši operacijski sistemi (recimo Windows /Linux) in ne vaše prave identitete, je razlika med njimi predvsem v tem, kaj vam bolj ustreza. Ko je treba dobit službo/it na zmenek/spoznavat ljudi, je fino it v Ekstra mode, ker bo na ta način sogovornik v krajšem času izvedel več o osebi, ki je pred njim. Do naslednjega srečanja bo tako že vedel, da ste za delo usposobljeni, imate radi fotografijo, vanilijev sladoled, živite v stanovanju z dvema mačkama, pulover, ki ga nosite, pa je seštrikala vaša babica. V nasprotnem primeru bo to trajalo in trajalo. Pa ni treba bullshitat in se sprenevedat. Res je, da se je lažje začet pogovarjat z ljudmi, ki se iskreno zanimajo za vas in že po defaultu delite zanimanja, ideje itn. Tisti, ki se ne, se bodo bolj težko začeli, če vedo le to, da ste zelo tiho. So tu seveda razni zunanji dejavniki, ki poskušajo(!) vplivat ampak pristnost povozi vse.

Intro mode je pa bolj za razmišljat, gruntat, secirat, preizkušat, simulirat itn, kar pa prav tako pobere energijo. Ker je to tudi pogovor. Pogovor s samim sabo, Bogom, Naravo – s čimer koli ali komer koli se v odmaknjenosti pač pogovarjate. Iz tega sledi, da ne marate za socialne stike, ker se pravzaprav že dogajajo v vas samih. In ko vas nekdo vpraša, kaj pa kaj ti, mu verjetno ne želite povedati, da že cel teden buljite v ekran in se vam navidezno nič ne dogaja in da ste bolj podobni tibetanskim menihom, ki samo nekaj žebrajo sami zase, ko pa pogledate bolj podrobno ugotovite, da rešujejo svet. Pod površino brbotate od idej, monologov, dialogov, doživljanj, mističnih razkritij, vprašanj, odgovorov, še več vprašanj, še več odgovorov in zmede. Tako se zdi, da je v tem obdobju edini pravi odgovor na vprašanje kako si kaj: “Stari, sploh ne bi začel.”

Tu pa nenazadnje leži ključ, kako prekljapljati med tema dvema načinoma. Če ste Intro in se vam toliko miljavžnt triljavžnt stvari podi po glavi in bi radi nekomu to tudi povedali in bili Ekstra to ponavadi pomeni, da ste sprocesirali, kar ste pač imeli za sprocesirat in je treba zdej to na nek način dat ven. Ker zna bit tega veliko, je največkrat lažje to narisat, narest fotko, napisat pesem, napisat objavo ali pa pogovor z nekom, ki mu zaupate in vas še nima poln kufer. Vedno vam seveda ostanejo semenišča, samostani, templji ipd. Nenazadnje je meditacija orodje za pospešitev teh procesov – a ne, da ma človk še kej od lajfa.

Če pa ste večinoma Ekstra, pomeni, da vse to procesirate na glas – naj vsi vejo. In čeprav ste super uspešni in oh in sploh, pa se vam vseeno zdi, da se vam dogajajo stvari, ki jih z vašo površinskostjo ne razumete. Slišite se,  kako ste se začeli ponavljat in si greste na živce. Mogoče vam ljudje omenjajo stvari, na katere nikoli ne pomislite in imajo nek čuden mističen zven. Mogoče srečujete ljudi, ki so nekam čudno tiho in nerodno mencajo z besedami pa se vendar ob njih počutite kot mentalni zarodki. Potem je čas za Intro mode (Intro način). Vanj vstopite tako, da zaprete svoj glasen gobec, nehate vsakomur razlagat kako je vaš dan potekal od jutra do tegale trenutka ter začnete poslušat. Se zaveste, da obstaja tudi nekaj takega kot neprijetna tišina in nehate pred njo bežati in dopustite, da vam preda sporočila. Poglejte to iz svetle strani. Ko boste vse preposlušali, boste imeli nekaj svežega za gobezdat.


One thought on “Nekaj malega o Intro / Ekstra.

  1. oo thanx za omembo!:) zanimivo razmišljanje, mogoče bi tud jz mogla mal razširit svoje razmišljanje, ne pa da se že v štartu predalčkam med introvertirance

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s