Predmestni Marco Polo

Neki je šlo narobe – ta objava je kronološko pred ono o Smeni. Da ne bo nejasnosti…

Kva me razpizdi – Radio Študent špila, sobica je prijetno topla (sedaj ko smo popravil radiator), prijetno sem len in ko se že lepo naštimam da bom napisal novo objavo, ugotovim, da v šalci ni več čaja. Jebemu! Sej drugače me ne bi tok motilo ampak tu moram dva štuka nižje, da pridem do kuhne. Nima veze, zdej je čaj tle, gremo naprej.
Par lušnih odkritij v zadnjem času. Tri od njih so ženskega spola, bom probal zrihtat slike, kaj čem opisvat . Šef mi je sporočil, da mi gre prodajanje koledarjev tako dobro, da bodo organizirali seminar na katerem bom glavni govornik. Haha, sej ne (a bejž?). Je pa res, da sem 5% boljši od plana, kar pomeni več piškotov iz one pekarnice – kjer, mimo grede, streže eno od odkritij, ki ji je všeč moj naglas. Pravi da je cool. Oh yeah.
Odkril sem tudi, da boljše lokacije za živet, ne bi mogel najti. Dve minuti peš do šihta, eno minuto (če je na semaforju rdeča luč) do Aldija (kjer dela modrooko odkritje), prav zares za vogalom pa, bojda, najboljši lokal za živo rock glasbo. Pravzaprav sem ravnokar prišel iz koncerta. Dobrega koncerta🙂 Takole poslušam benda Koromač v živo na RŠ-u, ko zmanjka čaja (ma kašn plinovod! Čajovod potrebuje naša civilizacija!). Grem varit še eno dozo, ko v bližnji daljavi zaslišim pridušene zvoke nečesa všečnega. Grem pogledat, plačam vstopnino in uletim na res čist hud band. Melodičen šunder s takim nabojem energije, da bi se moral držat za klobuk, če bi ga imel. In pol so nehal. Ja, fajn ste me nategnil, da sem plačal polno karto za eno pesem!! Pa ni blo res, je bil večer večih bandov od katerih je bil naslednji tako zanič, da sem šel domov še na en čaj🙂 Haha, a veste, ker lahko, ker je blizu, hihi. Vmes sem spoznal… umm, kako mu je že ime… ne vem, ga bom vprašal naslednji teden v enem drugem lokalu v katerega sem bil povabljen na špil njegovga benda. No, tale poba mi je zaupal, da je Pub iz katerega sem pobegnil pred tistimi opicami na kitarah, ena izmed glavnih lokacij za živo glasbo (pa biljard) v Tamworthu. Navsezadnje se je tudi socialno življenje začelo prebujati, bi rekel. Hmm, kaj sem še odkril…? Aha, našel sem kraj kjer mi bodo poceni razvijali in skenirali filme – no, vsaj ceneje kot lansko leto v Dublinu. Tri filme sem že razvil ampak! Ne vem kaj je s temi foto studii. Cel svet (sploh fotografski) že šopa na raznorazne spominske kartice in USB-je ter pametne telefone, oni pa še kr drekajo s temi CD-ji! Ma dejte no, get with the fuckin’ program! No ja, pravi nekdo, ki fotka s fotkičem starejšim od njega samega😛
U glavnem, tablica ne bere zgoščenk in sem tako v anusu dokler mi denarnica ne pride v doseg Jabučka ali pa najdem nekoga, čigar računalnik se znajde z cd-ji, da lahko slike prekopiram na MicroSD kartico, ki pa jo tablica bere. Švic brezveze. Še veliki metljaj ima manj problemov z razmnoževanjem. Kakorkoli, do enega od teh dveh srečnih trenutkov vas zapuščam z nekaj eksperimentalnimi fotkami iz 2 MP kamere na Nokii v kombinaciji z Android aplikacijo PhotoEditor. In kot nam je, publiki, svetoval frontman enega izmed bendov – enjoy.

image

image

image

image

image

image

image

image

image

image

image

image

image

image

image

image

image

image

image

image


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s